Poleg ukazov grozovitega Hajnaua (v onih ukazih, ki so prišli na polke, ni bilo nič drakonskega), poleg dolgih pohodnih črtežev, ki so prevajali posamezne oddelke iz Italije na Ogrsko in obratno ‒ svojo rojstno vas, ki je do 1866. leta pogostila nebroj vojakov, sem našel v teh črtežih večkrat označeno kot nočno postojanko ‒ so me začeli zanimati tudi personalni listi. Treba je vedeti, da ima vsak vojak svoj poseben personalni list, v katerem je poleg njegovega imena načrtano vse, kar se tiče njegove visoke osebnosti. Preobračajoč personalne liste sem naletel nekega dne na ime, pri katerem sem se ustavil.