Naj jo prebije moj Peter, kakor jo je zaslužil ... po vaši milosti mu jo naložite.. hudo se je pregrešil, hudo ... ali potlej ga pustite domov. Vse sem že obletala, vse obhodila, povsod prosila zanj ... on je moja edina podpora na moja stara leta ... brez njega mi ni živeti!« Obile solze so oblile starko; roke je razklenila in si z ruto brisala velo, od starosti in skrbi razorano, razdeja no in raztrgano lice.