nova beseda
iz Slovenije
Fran Maselj-Podlimbarski: Gorski potoki, poved v sobesedilu:
Zvesto sem torej poslušal. Kakor potoček, izvirajoč visoko v zeleni gori, veselo curlja navzdol, mestoma poigravajoč in skakljajoč, mestoma tiho lazeč med belim peskom; tu zavrti perišče suhega listja, tam zasloni bilko za šibko travo in zopet tam glasno žubori gorsko pesem svoji najljubši cvetici: tako se je zdelo častniku, da mu teče življenje na blaženi češki zemlji ob nadepolni ljubezni: včasih strastno in burno, včasih mirno in tožno a vendar prijetno in slastno.
»Da, to so bili drugačni časi, časi brezskrbnosti in mladostne lahkomišljenosti, In ker sem bil takrat dospel na vrhunec razposajenosti, se mi je vrivala čedalje bolj misel, da bi bilo dobro preskrbeti si svoje ognjišče, še predno se voz obrne navzdol, in vedno bolj se me je oprijemala misel na ženitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani