Za njim grem bos po ostrem kamenju, gologlav po žarkem solncu, žejen kraj hladne vode, lačen kraj belega kruha ‒« »Ne budali, mrhobrbec, govnač garjavi! Krastača gnusna ‒ kdo pa tebe vprašuje?« je vzbesnel mlajši orožnik ter pahnil dečka v vežo. »Ne maram vklepati bosenskih dam v železje in jih spremljati v Tuzlo,« je govoril starejši mirno in v zadregi, ki jo je izkušal prikriti z nasmešljivostjo.