Potem je privil desnico krog njenega pasu, levico je položil na njeno koleno, obraz je pritisnil k njenemu ušesu in tiho je govoril: »Mislil sem že o tem, da bi te spravil proč od tod, kjer je vse polno nadležnih in razvratnih ljudi, katerih te ne ubrani tvoj kinžal. Tvoj najboljši varuh je zaprt, Pero je star, brezsilen, ves zlomljen, Vazko ti v nevarnosti ne more pomagati, dasi je zrel in prekanjen deček, tudi jaz ne morem sedeti vedno poleg tebe. Lahko je mogoče, da nastopijo za Bosno zopet nemirni in viharni časi, ko bodo puške pokale izza vsakega drevesa.