Takrat jo je navdala velika pogumnost, zavrela je njena hercegovska kri pri misli, da se bo branila za gospodina Franja. ‒ Ljudstvu jemljejo orožje, obenem mu ga stiskajo v roke, da brani čistost svojih žensk, je pomislil Vilar, izkušajoč ostrino. »Odslej ne potrebuješ orožja, Danica,« je govoril z nepritajenim, polnim glasom, spravljajoč bodalo nazaj v gunjič.