»Kaj, še globo naj plačam zato, da si mi ubil kravo? Čakaj, jastreb švabski, lopov, prašič mastni ‒ zatožim te v konaku, pri carju častitem te bom tožila, da mi plačaš žival! S to desetorico nohtov se preživim jaz ‒ dvignila je roki ‒ a ti živiš s tujimi žulji, ciganče smrdljivo, gavran črni ‒« Vojak psovk ni ostal dolžan.