Ante gleda z levim očesom na tvorbo, vidi v obrisih razkoračenega možica z jabolkom v roki, prisrkne kave, potegne iz čibuka ter pljune, hvaleč Boga, da je poslal poštenega in učenega gospodina Franja v Bosno. Ko se naposled dvigne ter misli, obotavljajoč se, plačati kavo, zve, da mu je odpuščen ves dolg. I Danica ume biti darežljiva, dasi je silno uboga.