Včasi zbeži v navalu sladkih občutkov od brbljavega dečka, steče k Oskovi, sede kraj mlina na skalo in gleda v šumeče pene, zlateče se v solnčnih žarkih. Nič ne ve in ne hotela bi verjeti, da so modrijani proglasili vsako ljubezen, pa naj traja še tako dolgo, za pozlačeno peno. Ko se vrne naposled vsa zamišljena v han, jo izprašuje umni in vse raziskujoči Vazko: »Kaj iščeš štiriperesno deteljico, kaj-li?