Saj je mislila ves dan o svojem idealu moške popolnosti, ki gradi daleč za hribovjem most, in sama je ves dan gradila most do svoje sreče. Zamišljena je šivala novi gunjič, a delo ji ni šlo več tako hitro izpod rok. Mnogokrat ji obstane roka, skoraj dih ji zastane, oči se upro v kaj nevažnega na tleh, zastrme v bilko slame ali v kupček pepela, v lonček za kavo ali v neumiti findjan, ob katerem pipajo odebelele muhe; nepremično sedi, kakor bi spala, tako tihe so sanje njene sreče.