O Atifu Sarajliji je sklenilo, da je pač sposoben za vsak zločin, a po izpričevalih gozdarja Bierkopfa, stotnika Hvalibogovskega in nadporočnika Buzduge je državi vdan in prav poraben v določenem mu delokrogu. O Jovici je razsodilo, da ga treba kot človeka državi nevarnih nazorov, kot agitatorja in šuntarja izročiti civilnemu sodišču. Glavno pričo, inženirja Vilarja je označilo za verodostojnega človeka z neizvedljivimi, močno na socializem cikajočimi nazori, za mladega uradnika začetnika, ki je sicer povsem zanesljiv, ki pa s hlepenjem po popularnosti in s svojo filantropijo zbuja v ljudeh neizpolnjive nade, s čimer ne vpliva po mirjevalno nanje, v zadevi osumljenca Jovice Miloševića pa pričuje morda s predsodki, ki še niso popolnoma jasni.