No Vilar je zapazil, da se njegova sekundanta prav silita v resnost, da v globokem molku, zroča v sveži gozd, jedva zadržujeta izbruh nasmešljivosti. Posebno Samojlo, drobno in brzo stopicajoč kraj njega, bi bil najrajši priskočil in zaplesal po rosnati travi od same škodaželjnosti, vsaj tako si je Vilar razlagal njegovo nasilno premagovanje dobrovoljnosti. Sredi smrekovega gozda se je nahajala prijazna tratina, v enem delu ravna, v drugem grbasta, valovita.