Ta ne pozna čuta za kakoršnokoli samostojnost, utonil mu je v številkah in rodbinskih skrbeh, oprezno gleda v tla in se pri vsakem koraku sebično trese za svoj kruhek, a oni je vajen korakati smelo, z dvignjeno glavo in upornim pogledom, samega sebe bi žrtvoval za svobodo in še druge bi potegnil za seboj. »Vinko, s svojim strupenim jezikom me vedno navajaš, da moram rabiti hribovske izraze, ki sem se jih naučila od tebe. Kaj si bo mislil gospod inženir o najinem besedičenju,« je rekla po dolgem prerekanju s svojim soprogom gospa Minka.