Zagledala je Vilarja samega, izginil je njen strah in izdaleka se mu je posmejala. Slast življenja je videl v tem nasmehu. ‚Tako prileze cvrček na dan, ko začuti tišino nad svojim skrivališčem, prileze in se nasmehne božjemu solncu,’ je mislil, strastno zroč na deklico.