Zvesti šejk, ki se mu je plazil ob nogah, je dobil za svojo udanost krepko brco. Zacvilil je ter sedel ob steno, odkoder je pomilovalno zrl na svojega gospodarja. Ta se je hipoma ustavil pred Vilarjem, in izobrazivši neko resnost in prazničnost na licu, ga je prijel za gumb pri suknjiču, ga pogledal s sovražnim pogledom ter rekel: »Prosim, gospod inženir, za kratek pomenek na samem.«