Na njegovem obrazu se je neprestano svetil ljubezniv nasmeh. Vso pot se je nasmihaval, javno od prigojene vljudnosti, skrivaj pa zato, ker se mu je neumestno zdelo to dolgočasno pregledovanje in zapisovanje. »Verjemite mi, da razbojnikov ni med mojimi drvarji in jih ne bo, ako jih sami ne poženemo v razbojstva.