Izpod globoko spuščenih trepalnic je togo zrla na mizo. Pl. Pester jo je pač pri prvem jutranjem svidenju vprašal, kako se počuti, silil se je na smeh, a mesto smeha se je pokazal le spačen obraz; potem se ji je umikal; iz dalje je včasi plašno in zbegano pogledal nanjo.
𠆪li se res sramuje snočnje neprilike ali se samo hlini?’ si je mislil Vilar.