Bil je pesnik narave in usmiljenja, ki je primerjal te svetle točke na nebu, zroče iz teme nanj, z belimi ovčicami, razkropljenimi brez pastirja po široki planini, in ono največjo prebelo zvezdo na kraju nebosklona, ki otožno zre v hladno nočno temo, kakor bi iskala varuha-pastirja, je primerjal Danici. »Tiha voda, ‒ mi je rekel Buzduga. Da bi le bil tiha voda, ki namaka loke in travnike, da se razplode trave in cvetice!