Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no razdal se je proseči glas Vazkov. Deček je ves čas migal z očmi, ker kruto ga je ta nesreča skelela v dušo, a zajokal ni. Skraja ni mislil, da bo stvar tako huda ‒ zaptije so prišli, ker je mnogo ljudi skupaj, in Jovice niso prignali ‒ ko pa je videl Pera vklenjenega, je skočil k njegovim nogam, se jih oklenil ter vzkliknil: »Ne zapusti nas, Pero!