Drugega ni razumel nego to, da je Trkulja pel o nekem kralju, ki je pisal ‚knjigo’ (pismo) in jo poslal nekemu junaku ‚na koleno’. Nameraval je stopiti bliže, toda lepo soglasje, v katerem se je doslej vršila zabava, je skalilo troje prestrašenih otrok, ki so zdajci pritekli po rebri doli. Zaripan deček, najstarejši trojice, ki ga zaradi preslabe obleke starši niso vzeli na veselico, je pokazal svoje predstvo s tem, da je vrh meje, zasedene po starih ljudeh iz Pilića, prvi in na ves glas zakričal v družbo: »Bežite, pravoslavni ljudje, zaptije so navalili na našo vas!«