Tista dimlija ga je s svojo belino in stoterimi zgibi in gubami naravnost očarala. Da je blago njenega prožljivega jopiča posvalkal z veščimi prsti, bi bil našel, da ni od najfinejše tvarine, a po tistih všitih arabeskah, cveticah, školjkah in ptičkih bi bil razsodil, da je jopič umetnina, kupljena na razstavi ženskih ročnih del, kjer se je ponašala na prednjem mestu. Koliko je trebalo črpati iz žive domišljije, preden se je dovršilo takšno mojstrsko delo!