Najrajši bi bil postal nekakšen potujoč svečenik, podoben onemu, o katerem je pel Kačić: I otide od grada do grada, ispovida, grčki pripovida, Boga moli, poje liturgiju, travu jede, hladnu vodu pije. Glej, brat, tako nevesel stan sem si izvolil.« Kaludjer je zadržal vejo, ki je zapirala pot.