Ker je bil moj oče ugleden, drzen in hraber in je imel še nekaj novcev, je postal vojvoda večji četi, ki je pod njegovim vodstvom vršila čuda junaštva. Pol leta je četoval po Hercegovini, dokler ga ni v nekem boju ob dalmatinski meji zadela turška krogla. Vstaši so ga odnesli čez mejo, in dalje dobri ljudje v Dubrovnik.« Jovica je umolknil.