Vazko je bil opazil, kako sta se pozdravila. »Dobra je kakor dober dan, a sramuje se,« je povzel, se naslonil ob steno in uprl boso nogo ob podboj pri vratih. Samozavestno je pogledal na njo, potem na gosta, kakor bi mu hotel reči: Glej, kako je krasna, je li da tudi tebi ugaja!