Te besede so bile tako zadirčne in čemerne, da je inženir napravil dva koraka nazaj, da bi čim prej pohitel v svojo sobo, proč od tega podivjanega, gozdnega človeka. Pri tem pa je zadel ob služabnika, ki se je pojavil s kositarskim podstavkom, na katerem so stale konvice in čašice za čaj. Vse na podstavku je zarožljalo, in Bierkopf je vstal ter se grozeče vzravnal.