»Spremi me do one hiše, da boš vedel, kje stanujem,« je rekel Bajić ter odprl vratca, vdelana v zeleno ograjo. »Tu je stala prej grda lesena ograja; pred dvema letoma sem jo podrl in na njeno mesto sem zasadil krivenčasto grmičje, ki je zdaj prepleteno z bohotnim plotnim slakom.« »Ta dom je tvoja last?« je vprašal Vilar, ko sta stala pred hišo.