Domačinov ni preziral, a nemirneže in hajduke je pestil z neizprosno strogostjo in pravičnostjo. Staremu polkovniku, ki je nadomeščal brigadirja, kadar je bil ta odsoten ali bolan, se je zdelo umestno, nadaljevati pogovor v započeti smeri. »Da ‒« je povzel z močnim glasom, »naj rečejo vsi ti kvaritelji države, kar hočejo, eno je jasno kakor beli dan in stoji kakor pribito: dokler bo vojska močna, dobro urejena, preskrblje na z vsem, kar treba, se nam ni treba bati prevrata na slabše, ne v političnem ne v socialnem oziru.«