Odlomimo od vsake podstavke drobec, pa dobimo razmere, kakršne so povsod: uprava samopašna, uradniki bojazljivi in sebični ‒ oboje je povsod tako. »Tata so rekli ‒ so rekli ‒« je zaščebetal zdajci Stankov tanki glasek. Sedeč na tleh, je deček dvignil svetlolaso glavico proti tujcu, razširil oči, odprl usteca ter povedal, pa precej je našobil ustnici, ker ni hotela misel do kraja na dan.