Ves srečen je bil, da mu je prišel žid tako radovoljno vštric in se ni bilo treba nič pogajati. Tudi živila, ki jih je naložil, so bila vseskozi dobra, kakor je bilo dobrih že par dobav. »Tako mora vedno ostati, očka Samojlo!« je zabičal židu, ki je priskočil in se zaklel pri vseh očakih in prerokih, da nobenemu drugemu ni delavska blaginja tako na srcu kakor baš njemu in da le on ustreže vsem zahtevam brezpogojno in nesebično, ker delavec naj živi udobno in prihrani naj si kaj za stara leta.