Kolikor mogoče je zatrl medlost in upalost na licu ter se poizkusil prebibati v najboljše duševno razpoloženje, kar se mu je tudi posrečilo. Oči so se mu neprijetno svetile in nos je rdeč kakor navadno štrlel v božji svet. »Zdravstvujte, gospod gozdar!« je prijazno pozdravila gospa Etelka, stopivši z zdravnikom na prag.