»No, deca, sedaj nam zapojte srbsko pesem in ti, Danica, mi prinesi sveže vode!« je ukazal Milošević. Vilar je gledal za deklico, ki je z bakreno konvico v roki gibčno in hitro korakala preko poti k Oskovi. Vse na njej je bilo prijetno napeto, lica in grudi, vsa postava v pravilnih razmerah, ki se ne vidijo vselej na mestni ženski, dasi ji na rafiniran način pomaga šivilja. Le tista široka dimlija (žensko krilo), ki se zdolaj ob členkih privezuje k nogi, se mu je zdela neokretna in smešna.