»Naš narod je podoben medvedu na povodcu, prav tako mora slušati, stopicati, kakor bi bila razbeljena tla pod njim, sicer ga cukajo, vlečejo sem in tam in kopo batin mu nalože na kožuh. Renčati ne sme, da ne bi slišala Evropa, ki z vsem svojim razumom in s tisočerimi očmi pazi na balkanske dežele.« Te Miloševićeve besede je prekinil handžija Pero, ki je prinesel kavo.