Lenobo očitajo našemu ljudstvu, no pridno in marljivo postane, kadar dobi svobodo, mine ga apatija, prinesena z muhamedovsko vero iz Azije. Prepričan sem, gospodine, da razcvete v Bosni zopet blagostanje, pride pa po drugačni kulturi, nego je tista, ki jo imajo v mislih tvoji prijatelji v Samojlovem hanu. Ljudje se pomnože in ob vsestranski marljivosti bo Bošnjak razmeroma dobro živel; ali tisti, ki pride iz tujine in hoče tu bivati, se mora čutiti domačina, naš jezik mora govoriti, naše običaje spoštovati, tisti plamen mu mora goreti v srcu kakor nam. Mnogojezičnosti tu ne potrebujemo.