Hrena je slučajno samo enkrat srečal na ulici. Uradnik mu je ves srečen sporočil, da mu je žena rodila hčerko ‒ krasotico! lepotico! ‒ potem se je bojazljivo ozrl krog sebe ter se izgovoril z nedostatkom časa; veseli ga, da je tako vrl rojak izlezel iz kolomaza; poseti ga, gotovo ga poseti pri Grgićevi majki, da se po domače kaj pomenita. Vilar je uvidel, da se uradniška duša boji stikov s človekom, ki je osumljen veleizdaje, in ni ga pričakoval.