Prišteval se je k jugoslovanski kulturi, o kateri je maloprej govoril Bajić. Buzduga je cepetal in otresal nogi, kakor bi plesal na razbeljeni plošči. Če je nagnil svoje ogromno telo proti Samojlu, ga je pogledal nasmešljivo, kakor bi mu hotel reči: »Osel, oh kakšne rogove nosiš!« A k Etelki se je globoko nagibal, hoteč ji pošepetati kaj prijetnega na uho.