Vojak, stražeč tolpo, je divje pogledal na dečka, kakor bi ta ne nesel nedolžnih opank, ampak nevarne bombe. »Gospodine asker, zakrpane opanke nesem k gospodinu ječarju, pa ne vem, kje je, ker sem prvikrat tukaj,« je poizkusil Vazko potolažiti vojaka. Grgić ga je bil natanko poučil, kje biva ječar s svojo ženo in otroki, toda deček je hotel porabiti priliko, da se razgleda in razpozna po mračnih prostorih.