Rog je vreščal, Rožancu pohajalo sape, a k županu je skokoma hitelo vse Tožbánje selo, tudi žene, celo dekleta in otroci.
Tako je bilo vselej, kadar so zborovali; samo nejeverni Reberník, čitamo, da se ni dal nikoli spregledati med njimi: grešni odurnež je vedno hodil po svojih posebnih okljukih. Ljudi se natepe v sobo, da je bila natlačena kakor meh s proseno moko, če mlinar prevelike merice ne vzame.