Tega zdaj pokliče ter v svoji pravici in oblasti naglo zapodi z okovanim kravjim rogom po vasi, da je od Izvásnikove koče do Gázibrodove hiše krivénčil in tako prekleto na dolgo trobil, kakor bi izraelskemu kraljestvu oznanjal tri sveta leta obenem. Rog je vreščal, Rožancu pohajalo sape, a k županu je skokoma hitelo vse Tožbánje selo, tudi žene, celo dekleta in otroci.
Tako je bilo vselej, kadar so zborovali; samo nejeverni Reberník, čitamo, da se ni dal nikoli spregledati med njimi: grešni odurnež je vedno hodil po svojih posebnih okljukih.