nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Da so se ljudje na zimo pripravljali, o tem ni bilo dvoma, vendar pripravljali tako, kot da zima še ne pusti nikogar blizu. Tjaž je bil tisti dan edini, ki ni gojil pomislekov proti zimi in poledici, odslužil je raboto, ne bo mu več treba hoditi nanjo, bil je na varnem, zanj je bilo poskrbljeno. Prav ko se je župnik približal višku pokopavanja, so štropotnile prve snežinke na njegov obraz, zasekale so se mu v gube, toda prepričan sem, da dobri mož ni čutil ostrih rezil, bil je poln obredja, posel je gorel iz njegovih besed in kretenj, poveličeval je zemljo, ki se je od začetka branila požreti Tjaža in so jo slednjič le ukrotili, jo ugnali z zvijačo v rog in srečno odvrnili goveje mukanje, opravičeval jo je pred žalno množico, nekje je odrešujoče udarilo v stolpu in zašumelo je v množici, ki jo je stresala mrščavica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani