nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Pokopali smo ga tik ob pokopališčnem zidu, na severnem kraju pokopališča, če vam je po volji ta smer, onkraj zidu je vodila mimo cesta ali železnica ali kolovozna pot, od začetka si nismo bili na jasnem, kaj je za zidom, končno smo se odločili za železnico, kajti ko so spuščali Tjaža v jamo, je pogledala izza ovinka lokomotiva, ki je vabila za seboj dolgo vrsto vozov, nabasanih s klavno živino in namenjeno daleč od tod. Najprej nas je v drob podregala glasba okroglih nožev, ki so pod težo govejih teles težko rezali tračnice, da je stokalo v železju, v višini jame, kamor smo pokladali Tjaža, je govedo zatrobilo, brezobzirno spustilo po nas svoje globoke in ostre registre, vzroki niso znani, mogoče se nam je govedo predstavilo zato, ker je videlo čez zid pokopališča, kako so se lopate dolgočasile z gmoto ilovičaste zemlje. Ob istem času, ko je govedo s stegnjenim vratom in daleč navzven molečim jezikom vleklo svoje registre, pa se je zgodila druga
nezaslišana stvar: govedu je odgovorilo govedo na drugem vagonu, ta dialog pa je navdušil tudi vsa druga goveda, da so združeno začela mukati, zamukala je vsa goveja čreda na vseh vozovih in trobila vsevprek na vse pretege, da je moralo vsem mesarjem, ki so to slišali, poskočiti srce, glasno se je razlegal goveji jezik po pokopališču in preglasil drobčkano mrmranje molitvic, z enim zamahom je izpodrinil žebranje, ki ni moglo tehtati bogve koliko, drugače bi se ne bilo dalo kar tako, na vsem lepem izpodriniti, prekinil je pogovore po ostalem pokopališču, tako da so jih morali preložiti na drugo priliko in na poznejši čas, mogoče do naslednjega pogreba, župnik je ustavil svoje obrede, v sili ni bilo drugega izhoda, strežniki so tičali v črnih haljah in so se zdaj še bolj pogreznili vanje, halje so se tesneje zadrgnile okoli slokih ministrantovskih postav, umaknili so žvečilne gumije iz levega v desni kot čeljusti, spravili so torej žvečilne gumije na varno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani