nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Čas babičine smrti je pozneje ugotovil tuj popotnik na podlagi Tjaževe pripovedi, češ da je v kuhinji silovito zagrmelo in mu je takoj šinilo v glavo, da se je prevrnila kredenca ter je vsa njena porcelanasta in pločevinasta vsebina zgrmela s strašanskim ropotom po tleh, v resnici se seve nič takega ni zgodilo, tako je odločil tuj popotnik in o tem se je prepričal tudi Tjažek, grom pa da je spremljal babico pri njenem odhodu s tega sveta ter bil akustično znamenje, da Tjažek lahko enkrat za vselej preneha s štupanjem babičinih odprtin. Kmalu po tem so babico zagrebli, ljudi ni bilo veliko, dritja za mrtve skoraj nič, Tjažka je tiščalo v prsih, pogreb je bil jedrnat, nekaj kratkih križev in molitvic, in že so spregovorile lopate in zapečatile kupček zemlje, tako se jim je mudilo, da so jecljale, ljudje so se hitro razlezli. Napočilo je mnogo hudega časa, natrpanega z lakoto, mrazom in mrtveci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani