nova beseda iz Slovenije

Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:

V kotu so tičali še majhni trikotniki šipe, Tjaž je z blazinicami prstov mehko potrkal po njih, rahlo se je dotikal zadnjih ostankov, preden jih je zbobljal, debela šipa je dotrajala, ni je bilo več, na stežaj je zdaj zevala luknja, dečki so zijali v preluknjani avtomobil, niso utegniti prisluhniti Tjaževim nohtom in nadzorovati postopka, na mah je bilo delo opravljeno, komaj da je zažvenketalo v steklu, zamudili so mu slediti, ušli so jim Tjaževe kretnje, prijemi, drže, s katerimi so se prej hoteli seznaniti, ko je bilo vse mimo, so se tako rekoč šele zbudili, se vključili in pristopili, si ogledovali luknjo, kajti zdaj so jo šele zagledali, previdno so tipali po njej in jo od vseh strani pretipali in prevohali, vzelo jim je besedo, zaprlo jim je sapo, na Tjaža so v teh trenutkih pozabili in bi jim bil lahko pobegnil na cesto, če bi bil hotel, pa ni bilo treba, ozračje se je obrnilo v Tjažev prid, slovesno mu je postajalo pri duši, jasno je čutil, da ne raste samo pred njihovimi očmi, temveč da se je tudi telesno za spoznanje povzpel. Odslej ga niso več nadlegovali ali uporabljali zvijač, kadar so ga potrebovali, so prišli ponj pri belem dnevu, hodil je z njimi in jim praskal, raztalil je zanje nekaj stekla, razvezal nekaj tkanin, požagal nekaj deklic, narahljal nekaj lesa, to je bilo vse, šel jim je na roke, kadar je bila sila, polagoma se je sodelovanje ohladilo, kljub temu pa postavilo še nekaj mejnikov. Tjaževe praskalne usluge so se udomačile in zgubile nekaj svojega čara, postale vsakdanja zadeva, skoraj tako neznatno vsakdanje, kot je bila nekoč, pred mnogimi leti, ko se je Tjaževa družina selila iz grape v grapo, takrat je mali praskač prvič preizkusil svoje zmožnosti, ne da bi jih bila starša mogla odkriti, mogoče je cakar tistikrat Tjažkovim nohtom podtaknil praskalni dar in ukresal njegovemu duhu ta genialni domislek, bog ve, prepustimo mu to, vsekakor se je Tjaž teh svojih lastnosti dokaj kmalu zavedal, sicer pa je bila gospodinjska ropotija, v katero je bil Tjažek nekaj ur nepretrgano vklenjen, najbolj pripravna, da je začel temeljiteje razmišljati o svoji usodi, predstavljam si, da ga je vsak cakarjev sunek spravil do novega sklepa.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA