nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Vse zdaj naštete in druge praskarije so mu omogočile, da se je vadil tudi v hitrosti in imel slednjič na izbiro več stopenj brzine, omogočile so mu, da je znal pravilneje naravnati nohte, stopnjevati njihove praske, in izterjati zadnje sunke in jim potem privoščiti zaslužen oddih in nego, jih nagraditi za opravljeno delo, najdragocenejši dosežek pa je bil, da je znal položaj pred opravkom in po njem pravilno oceniti, to je pred njim presoditi, ali se bo odločil za napad, naskok ali naval, ali pa če bo zadostoval navaden prijem, preprost in lahek kec, tako rekoč zamah mimogrede. Po opravku pa si je znal odmeriti potrebno število vaj, ki so popravile napake in pomanjkljivosti, zoblale nerodnosti, izboljšale tehniko, z eno besedo, ki so njegovo spretnost spravile spet na zaželeno ostrino. Vpričo teh visokoletečih dejstev je bilo upravičeno Tjaževo visokoleteče mnenje o samem sebi, ki bi se seve ne smelo pretakati v domišljavost in vzvišenost, dejansko pa
se je vanju pretakalo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani