nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Sicer pa Tjaža niso vznemirjale barve pajkovega trebuha in hrbta, temveč dejstvo, da tej živali doslej ni pripisoval večje vplivnosti kot razvijanje mrež, lov na muhe in sesanje krvi, zastajal je v svojem mišljenju o njej, odnosov do pajkov ni razvijal naprej, kakor bi bilo treba, doslej mu niso zbujali nikakršnih sitnosti, pa tudi ne prijetnosti, zato svojih odnosov do njih ni kresil, zdaj ga je to začelo vznemirjati in zbujati v njem občutek krivde. Ta pajek je imel svoje namene, nekaj pentlja, o tem ni bilo dvoma, nalašč neprikrito laja vanj, treba bi ga bilo zapreti v zverinjak. Nikoli prej bi mu ne bilo moglo šiniti v glavo, da bi se pozanimal za žuželke na stropu, povsod, na vseh stropih, stenah in v kotih, so se pojavljale, celo v zavodu in Ninini sobi, zdaj se je čutil ogroženega, čut mu je narekoval, da naj se zavaruje od vseh strani in pred vsem, kar bi ga moglo na kakršen koli način stiskati, se zavaruje torej tudi pred kavarniškim pajkom,
in to ne bo hudo, kajti bil je prepričan, da je pajek edini v kavarni, tako rekoč izjemen, osamljen primer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani