nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ko se je prepričal, da razen nje ni nikogar v sobi, je pobobljal s prsti po žarnici, ki je svetila na posteljni omarici, potlej po tisti pod stropom, ki ga je pričakala pod velikim senčnikom, takoj sta se obe s svetlim cincinom poklonili njegovim nohtom, soba je utonila v popolni temi, skozi prazna, slečena okna se je muzal debeli veter, Tjaževi nohti so se vrnili na verando stolpne kavarne. Do njihovega povratka na verando je minilo komaj nekaj minut, ves opravek je trajal manj časa, kot se kaj takega dogaja v romanih. Noč se je komaj za črtico pomaknila naprej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani