nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tu sončnih premikov ni bilo mogoče omejiti ali vezati na določen kraj, sonce je vzhajalo in zahajalo mimo dimnikov, gibalo se je kratko malo mimo številnih poslopij, nekje vmes med številnimi hišami, včasih tudi nad njim, pod njimi, pred njimi in za njimi, kar dopušča sodbo, da imamo opraviti z zelo razgibanim in izbirčnim soncem. Te okoliščine so sončne zahode in vzhode zelo olajšale, kajti soncu ni bilo treba iskati primernega mesta za pristanek na obzorju, treba se mu je bilo le zavaliti za visokimi zidovi proti kletem in utoniti v krompirju ali premogu, zjutraj pa se skobacati navzgor po sodih s pivom ali škafih za zelje in repo. Vzletel je med ulice in ceste, tako si mislim, postal malo tu, malo tam, hodil zdaj hitreje, zdaj počasneje, zavijal zdaj naravnost, zdaj ovinkoma, se namenil sem, a odhitel tja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani