nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ista je bila stvar s soncem, navadno je sonce vzhajalo za vrhom ali na pustoti in tonilo v bukovju ali za jezerom, če ga ni kaj posebno privlačnega prisililo, da je zatonilo na drugem mestu. Tu sončnih premikov ni bilo mogoče omejiti ali vezati na določen kraj, sonce je vzhajalo in zahajalo mimo dimnikov, gibalo se je kratko malo mimo številnih poslopij, nekje vmes med številnimi hišami, včasih tudi nad njim, pod njimi, pred njimi in za njimi, kar dopušča sodbo, da imamo opraviti z zelo razgibanim in izbirčnim soncem. Te okoliščine so sončne zahode in vzhode zelo olajšale, kajti soncu ni bilo treba iskati primernega mesta za pristanek na obzorju, treba se mu je bilo le zavaliti za visokimi zidovi proti kletem in utoniti v krompirju ali premogu, zjutraj pa se skobacati navzgor po sodih s pivom ali škafih za zelje in repo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani