nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Neprijetno mi je, ker s poročilom ne pridem naprej, vprašanje časa me moti, vem, da je ta točka nerešljiva, ker se ji od nobene strani ne morem približati, celotno delo se zatika, nepregledno se bo zavleklo. Vse te neprijetnosti bi lahko izostale, ko bi bil zavod Tjaževo opozorilo razumel in upošteval, Tjaž si ne bi bil nakopal tega padca, poročilo samo pa bi tako bilo mnogo krajše, zato pa tem bolj zanimivo, jedrnato in strnjeno, kot bo sicer, ker se bo zgubljalo v podrobnostih. Pustiti se mu mora, da je hišo pravočasno opozoril nase, se ji odsvetoval in jo posvaril pred seboj, pa mu niso hoteli verjeti, trdno so verovali vanj in si ga prisvajali, zdaj še bolj zavestno kot prej, niso odstopili od njega, nekaj so si domišljali o njem, namesto da bi ga bili izkašljali v pljuvalnik ali ga v dolgem loku izpljunili na smetišče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani