nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tjaž je izmaknil žago, ne da bi bil odžagal, kar je žagal, in tudi jaz sem obvisel na prvih lestvinih klinih, nastala je ribja tišina, v kateri je bilo čuti le dihanje dveh drvarjev in odrezane zastoje njune sape. Policijski žarometi, ki so stražili izhode, so svetili brez šuma, tišina je otrpnila, mrliške barve so se strdile, čudne spake so se motovilile iz klopi, kadar so se luči križale, soji baterij so predrli le temo, ne pa tišine. Ko so naju tipali po obrazu in so naju ščemele oči ob strupeni svetlobi, nama je bilo, da bi planila in jo zadavila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani