nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Sedel je k njej, tokrat precej bližje. Ko jo je začel poljubljati po vratu, na rob pričeske in, kolikor se je dalo, pod rob obleke, je bilo jasno, da je zavodska norma znova, tokrat daleč prekoračena, tako daleč, da ni več poti nazaj, toda bila je že davno prekoračena, vsaj že tedaj, ko sta skupno ukrepala proti plevelu, ga skupno ugonabljala in ga ugonobila čez mero, več, kot je bilo za tisto popoldne predvideno, a to zdaj ni bilo več odločilno. Ko so se njegovi prsti ustavili kje dlje in izvedli majhen poizkus, nezahteven malenkosten poizkušček, poskusili to in poskusili ono, kakor se pač taki stvari streže, spravili končno neki sistem v vso zadevo, začeli gladiti torej sistematično, lepo po vrsti, vendar vse od kraja, kot je navada v teh primerih in kot se spodobi, če je človek zdrav, tedaj se je norma razpočila, z glasnim žvenketom in v dolgih lokih so zadnji deli odleteli, bil je na tem, da postori do kraja, vendar so se v tem pojavili zadržki, do
sem in ne dlje, niti za ščepec več, dober zavodar čuti meje svojega početja in ne da zlepa dokazov iz rok.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani